Uknak firtu ralkap lutlai Min Aung Hlaing nih KNU cu i tong dingin a sawm nain KNU nih a cohlang lo.
KNU niih kan duhmi kan halmi pawl an tuah hnu lawng ah kan ton te lai tiah lehnak cathanh a chuah.
“KNU nih lehnak cathanh a chuahmi cu a dikmi si ko,” tiah Hpa-An khua i KNU Pehtlaihnak Zung rianttuan Saw Aung Pan nih a chim.
KNu nih cathanh a chuahmi ah mipi zohkhenh le veng dingin rian khinhmi palek le ralkap nih ramchung ah buai lo tein sandahpiahmi mipi pawl cu an tlerh hna, an tukvelh hna i an thah hna caah hihi KNU nih zeiti hmanh in kan cohlang kho lo. An thiltuahmi hi kan ram minchiat tertu le kan ram mipi ningzah tertu an si a ti.
Ralkap cu ramkhel in chuak law, mipi sinah uknak pe tiin KNU nih a hal.
KNU nih ralkap sin a halmi lakah; Sandahpiahtu mipi kham dingin rampumpi ah na thlahmi ralkap vialte au tthan dih hna. Kahngolnak hmunhma ah ralkap na thlah mi pawl zong au tthan hna. Ram pumpi ah kahngol dingin thawngthanh lawng nangmah hrimhrim nih zul.
Hramhram in uknak na lak hnu ah na tlaihmi vialte thlah hna law taza na cuaimi vialte let tthan. Sandahpiahmi mipi thloptu pawl zalong tein rianttuanter hna.
NCA sachoh ah aa tttialmi ning tein ralkap le palek nih zul hna seh. Hramhram in mipi chawva, thilri la hna hlah seh. Hramhram in mipi rianfial, tlaih, tukvelh le tazacuai tuah hna hlah seh. Sianginn, sizung, sikhan le biakinn pawl hrawk hna hlah seh. Nu tlaihhrem le ngakchia thah lo ding ti zong an i tel.
KNU nih kan halmi a tlin tik lawngah Min Aung Hlaing cu kan ton te lai tiah a ti. – RFA